Sosedu se je na desni dlani pojavila neboleča zatrdlina, zato ji sprva ni posvečal pozornosti. Po nekaj mesecih pa je opazil, da prstanca ne more več popolnoma iztegniti, kar mu je oteževalo preprosto rokovanje, oblačenje rokavic in držanje večjih predmetov pri vsakodnevnih opravilih. Ob obisku ortopeda je izvedel, da gre za dupuytrenova kontraktura.
Gre za kronično bolezen vezivnega tkiva v dlani. Pod kožo začne nastajati zadebeljeno tkivo oziroma vozliči, ki se sčasoma povežejo v trakove in vlečejo prste proti dlani. Najpogosteje sta prizadeta prstanec in mezinec. Ker bolezen napreduje počasi in pogosto ni boleča, lahko dolgo ostane spregledana. Namreč dupuytrenova kontraktura se običajno razvija leta.
Najpogosteje zbolevajo moški po petdesetem letu starosti ter osebe s sladkorno boleznijo ali družinsko obremenjenostjo; pogostejša je tudi pri dolgotrajnih kadilcih in uživalcih alkohola. Pomembno je, da ob pojavu zatrdline, vozlička ali občutka zategovanja kože poiščete oceno pri strokovnjaku, zlasti če prstov ne morete več popolnoma iztegniti ali dlani plosko položiti na mizo (t. i. ‘tabletop test’).
Kdaj ukrepati pri bolezni dupuytrenova kontraktura? Če ne ovira funkcije roke, zdravniki pogosto priporočajo spremljanje. Zdravljenje je smiselno, ko omejitve začno motiti vsakodnevna opravila, ko je kontraktura metakarpofalangealnega sklepa približno 30° ali več ali ko je prizadet proksimalni medfalangealni sklep, kjer so tudi manjše kontrakture lahko zelo moteče.
Možnosti zdravljenja vključujejo: igelno fasciotomijo (prekinitev trakov z iglo), injekcijsko zdravljenje s kolagenazo (razgradnja zadebeljenega tkiva) ter kirurško fasciektomijo. O izbiri odloča stopnja bolezni, prizadeti sklepi, potrebe in starost bolnika. Po posegu so pomembni nadzor brazgotine, vaje za gibljivost in po potrebi nošenje opornice, da se izboljša izteg in funkcija roke.