Spomnim se, ko sem bil še v srednji šoli, ter se je takrat v eni izmed naših učilnic prvič pojavil interaktivni zaslon. Takrat pa je bilo to še nekaj novega, ter nam je bilo tako za nas to zelo fascinantno, saj je bila to kar velika nadgradnja od tistih projektorjev, ki smo jih imeli pred tem.
Tako pa je interaktivni zaslon imel kar nekaj prednosti pred projektorji. Prva je bila že ta, da je imel interaktivni zaslon zelo boljšo kvaliteto same slike, ki jo je projiciral. To pa nam je pomagalo, da smo lahko veliko bolje sledili pouku, ter se nismo rabili mučiti, da bi lahko prebrali kaj sploh piše, kot smo se morali včasih, ko smo imeli še tiste projektorje, ki niso bili najbolj kvalitetni.
Prav tako pa je interaktivni zaslon nekoliko spremenil potek pouka, kjer smo sedaj lahko veliko lažje izvajali skupne vaje iz učbenikov. To pa zato, ker se je lahko na interaktivni zaslon preprosto projiciralo učbenik, nato pa smo lahko gor pisali z posebnimi digitalnimi pisali. Ko pa smo končali pa se je vse napisano lahko zelo hitro zbrisalo z klikom na gumb, tako da nam je to prihranilo kar nekaj časa, saj nismo rabili vsega teksta prepisovati na tablo in nato brisati to dol.
Prav tako pa so se interaktivni zasloni pojavili tudi na hodnikih naše šole. Tam pa je interaktivni zaslon služil temu, da so na njemu, oziroma na njih, bile vse pomembne informacije. To pa so lahko bila razna nadomeščanja, urniki ali pa kakšne pomembne informacije, kot so bili na primer datumi za kakšne športne dneve in podobno.
Tako pa je interaktivni zaslon močno moderniziral našo šolo, ter nam je omogočil, da smo lahko veliko lažje in pa boljše sledili pouku, tako da nam je prihranil tudi kar nekaj časa, kar pa sem omenil že prej.