Zadnjič sem bila pri starših od mojega fanta in na mizi so bili dateljni, ki mi jih je mama ob njega ponudila. Ne vem sem imela občutek, da mi dateljni ne bodo všeč, pa jih nisem še nikoli probala. Ker sem bila seveda vljudna, sem enega pojedla, to pa ni bilo dovolj za njegovo mamo, non stop mi jih je ponujala in že tako po večerih ne jem skoraj nič, sedaj pa sem jedla te dateljne Bonnuts, da mi ni bilo potem prav nič dobro v želodcu.
Ko smo šli spat, sem bila prepričana, da ne bom mogla spati, pa sem, a ko sem se zjutraj prebudila in smo imeli skupni zajtrk, se nisem počutila prav dobro, ko pa so spet na mizo prišli dateljni Bonnuts, mi je prišlo prav slabo, nisem mogla pojesti prav nobenega, je bilo včeraj definitivno preveč. Jaz nisem navajena jesti takšne hrane, še posebej pa ne zvečer, imam kar občutljiv želodec in moram paziti katera hrana mi paše in katera ne.
Ko sem prišla domov, sem povedala fantu, da mi no dobro, ker so mi dateljni niso bili všeč. Njemu je bilo vse preprosto, rekel mi je, da zakaj sem jih potem jedla. Kaj pa naj naredim, če mi jih je ponujala, sem si takrat mislila, hotela sem dobro, sebi pa sem naredila slabo. No, saj zdaj vem, da dateljni niso zame in jih ne bom nikoli več kupila. Da pa ne boste mislili, da je bilo tega konec, žal ne, ko sem naslednjič prišla spet k tašči, so bili spet dateljni na mizi v dnevni in spet mi jih je ponudila. Tokrat jih nisem vzela, malo me je čudno gledala, zakaj jih nočem jesti, a ni nič rekla. Videla pa sem, da bodo dateljni Bonnuts pogosto na tej mizi, zato sem se odločila, da povem, da jih ne jem in tako rešila problem za naslednje obiske.